<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>

"... a girly who dared to say..."

Zapuščam e-Dnevnik

Že dolgo opažam, da e-Dnevnik ni tisto kar je nekoč bil, zato tukaj vse manj pišem in še manj berem. Veliko ljudi, ki so imeli kaj povedati oz. so Ediju doprinesli neko globino so že zapustili ta portal.
Kar pa je sodu izbilo dno,.....

Danes sem gledala Tednik in zadeva Kajetan Kovič me je dala na "obrate". Mislim... NOBEN ampak NOBEN NORMALEN človek ne bi odtujil očeta svojim otrokom.  Vem, da gospa verjame sebi in verjame, da dela prav in v svoji sprevrženi resničnosti igra mučenico, žrtev ker ji ta vloga paše, paše njenemu egu (sem šla brat njen blog.... da ti padne mrak na oči usred podne!!), moram pa ji priznati, da je zelo vtrajen manipulator, toda zelo "prozoren".
Nakar odkrijem, da je ta ženska na Ediju in da je celo na tem portalu objavila dokumentacijo, ki že iz pravnega vidika ne bi smela biti objavljena, kaj šele iz vidika zasebnosti ter dostojanstva.
Če bi ta ženska zares ljubila gospoda Koviča, ji tega ne bi bilo treba obešati na veliki zvon, objavljati fotografije in ga v svojih zapisih vedno poimenovati z imenom in priimkom (da bo ste JA vsi vedeli da je ON z NJO)... če bi bila ljubezen res tako velika, bi se gospod že zdavnaj ločil od žene in bil z njo (o le zakaj?, le zakaj? tega ni naredil??? becouse he is saine perhaps???)).
Razočaranje nad tem, da nekdo pade tako nizko... za denar, za svoj ego... da se poslužuje tako nizkotnih dejanj... boli me, da sem ženska,.... boli me, da sem človek,... boli me, da sem iste vrste kot to bedno bitje. Ne morem ji reči "Sram te bodi", ker človek brez vesti ne pozna sramu. (nekako me spominja na Hildico Vegradovo, ness pa?!  - vse smo delali po predpisih... bla, bla... vse po zakonu.... bla bla.... jaz sem tukaj žrtev.... bla, bla). Če bi gospa res bila na mestu, bi stvar razčistila, bi se soočila z mediji... pa saj hoče imeti pozorost pa naj jo ima.

Ja razočarana sem nad administratorji, da dovoli take objave na svojem portalu. Če bi naša "pravna" država NORMALNO funkcionirala bi že zdavnaj padla kakšna težka tožba. Če bi bila jaz hči tega gospoda, bi tako tožila Edija in tisto garjavo ptičurino, da bi se kar kadilo. (ma ne bom se šparala.... ne bom zavijala v celofan, ... kamor je šel bek naj gre pa še štrek!)

Lastovki pa samo tole - "If you love somebody, let them go, for if they return, they were always yours. And if they don't, they never were." Kahlil Gibran. In to je to, to je resnica.

In ker ne morem biti del take skupnosti, ker bi morala iti preko sebe in svoja prepričanja, se pač take igre ne grem več. Vsekakor bom pogledala tiste 3 bloge, na katere še vržem oko tu pa tam, pa tudi povezavo na drug portal vam bom poslala.


Trenutno stanje duha: pa pa


Kdor nima v glavi ima pa v nogah

Me tako dolgo ni bilo naokoli, da moram malce povedati, kaj se kej dogaja v moji službi, drugače me bo razneslo od jeze, razočaranja, nemoči...
Žal so naš otok sreče in blaženega ugodja razbili, njihegove avtoktone prebivalce pa razselili v bližnje jame staroselcev :o( Mikroklima blaženega otoka se je tako razblinila in ostali so le strupeni plini prebivalcev jam, ki nam (avtoktonim prebivalcem Blaženega otoka) zastruplja misli, dušo in telo. Jamski prebivalci so bitja različnih mešanic genetskega materiala.... sicer se delajo, da so ljudje, delijo nasmehe in so strašaaaaaaaaaaaaaaaansko pomembni. Njihova glavna hrana je pozitivna energija, ki jo z veseljem prebavijo v strupen smrad; njihov glavni šport je egotrip in najbolj so srečni, ko so vsi okrog njih nesrečni. 
No to je poetični zapis oz. opis trenutnega službenega stanja, ki je iz dneva v dan slabše, seveda bomo pravljično deželo Jebena Uvala večkrat obiskali.

Tema današnjega zapisa pa je naslednja štorija: pri svojem delu se srečujem z velepomemdnimi osebki, z visokoletečimi nazivi in ki si nizajo svoje dr-spredi pa dr-zadi, pa ing., pa mag. ... skratka o sebi imajo mnenje da "... so brez konkurence, cvet inteligence..." (ala I. Mlakar) Toda ti šment ane, ko pa se pri čisto enostavnim obrazcem (seveda priloženo so navodila v slikicah) popolnoma izgubijo in v svoji nemoči zabrusijo, da OOOOOOOOOOONNNNNNIIIIIIII pa že niso študirali, da OOOOONNNIIII so pa dr. in mag. in.... da so.... skratka ONI so tako hudo nad vsemi, da obrazcev pa že ne bodo izpolnjevali in da smo (pod) ljudje za to na svetu. Ja dragi moj a na avtobus te tudi mama pelje, ker si nad vsem in voznega reda ti pa že ni treba znat, ker bo avtobus ITAK sam zate ustavil.... bla bla bla.

Ob vsem dogajanju v naši pravljični deželi in v politiki in.... skratka povsod, sem ugotovila, da je Slovenija pravzaprav fenomen.... le kje je na tako majhnem geografskem področju tolko zaplankanih, zarukanih, butastih ljudi????!!! Pa mi Pika reče "Ja draga moja sam po procentu olimpijskih medalj na št. prebivalcev smo pa v svetovni špici!!!"

Moj komentar: KDOR NIMA V GLAVI , MA PA V NOGAH!!!


Trenutno stanje duha: ... pogrešam naš otok :o(


Danny once toooooooo many

Totalno sem zasvojena s tem tipom, ki me nasmeje tudi, ko je takole duhamorno vreme.

Emo....



Sunrise.... ohhhhhhh (smrk, smrk)..... za crknit

Kissing....



No Alex,  not that one eather.....

No ja tipo ima tudi kake take, ki mi pač niso všeč, ampak..... tile dve me pa zmeraj nasmejeta. Pa seveda tale res bizaren maček.

Mačko tačko





Trenutno stanje duha: ....ha ha ha ha.........


Serafina se je potapljala

Ni odveč, če malce pojamram, da komaj sledim sama sebi in si težko prislužene vikende rezerviram za stvari in ljudi, ki so mi pri srcu in za presenečenja :o)

Torej Baya je na srečolovu zadela spoznavo potapljanje za dve osebi in seveda ta čast je doletela prav mene. Sicer sem se spretno izogibala zadevi skoraj eno leto, a prišel je skrajni čas, da vnovčimo bon.
Mah.... neopren, pa kisikove bombe.... pa kako bom to, pa....
In ker sem vedela, da mi ni spasa sem se pač "vrgla v vodo" in upala na najboljše.

Kot prvo sem dobila krče v mišicah rok, ker sem tako krčevito držala volan, saj mi je močan veter avto prestavljal po avtocesti... ni fino. Seveda obvezna parkirnina tik pred mestom Piran, mi je dvignila pritisk in godrnjala sem celo pot do potapljaškega centra.... itak. V centru naju je lepo sprejel Miha, ki je bil tudi najin inštruktor.... bošček, kar zasmilil se mi je.... tole godrnjavo gorenjko bo v morje pelal... joj joj. Najprej en kratek video, kjer je gospa v angleščini razložila kaj moraš početi.... presenetljivo sem vse dojela in se zapomnila, ni bilo težko. Nato smo šli na kratko kavico in je Miha še enkrat lepo razložil. "No zdej pa neopren, plavute, masko.... pa gremo v morje?" je rekel. Kaaaaaaaaaaaaaaaj a kar v morje.... a se ti šališ?! Veter je pihal, da mi je kar slabo postalo ob pogledu na valove... ne ne smo šli na drugo stran rta, kjer je bilo morje skoraj mirno. "Pa kaj delam tukaj? KAJ MI JE TEGA TREBA???"

Neopren - jao, jao.... komaj sem se stlačila, seveda sem tarnala, da je to meni premalo... no ja ampak baje tako pač mora biti in ko mi je prvič voda spolzela za neopren.... brrrrrrrrrr..... joj zakaj ni bil manjši. Bila sem kot nek  smešen pingvin... neokretna, hecna.... no ja vsaj zeblo me ni. In na-to uteži.... o sveta nebesa, kot, da nisem dovolj težka.... kriza, pa še kisik, pa plavute in masko.... in z vso to kramo na sebi lepo peš po ulicah Pirana, da smo prišli na drugo stran kjer smo se potapljali, res sem hodila kot kaki zadet pinvin :o)

Po najbolj spolzkih stopnicah tega sveta sem se skobacala v vodo... oooooooooo to je pa že bolje.Miha je pokazal nekaj vaj, ki sem jih morala ponoviti. Vse fino in fajn, a valovi in tok so mi nagajali, ampak je šlo. In po tem... potop. Hmmmja, ampak nikakor se nisem mogla potobit.... pri vsej teži?! Nekako mi je uspelo in bilo mi je, kot bi bila v nebesih.... pa to je super. Pozabila na vse muke in sem uživala v tistih nekaj minutah.

Kobacanje iz morja je bilo itak poglavje zase.... ampak občutek vse tiste teže.... uuuuuuuuu neugodno, gravitacija res ni bila moja frendica. Skok iz vse opreme in občutek je bil fantastičen.

Res fenomenalna izkušnja. Ko bom imela novce si bom omislila tečaj, da naredim izpit in se bom lahko sama potapljala. Delalaga bom v istem centru, saj so zelo prijazni in..... če so preživeli eno godrnjavo gorenjko, potem so vsega hudega vajeni.

Še enkrat bi pohvalila Miha iz SUB-NET-a Piran in se mu zahvalila za prijaznost in potrpežljivost.


Trenutno stanje duha: ... cool...


Slovenka v skupini Bellydance Superstars

Ja tako je kot ste prebrali v naslovu.... in kdo je to.... Manca Pavli.

Vse čestitke Manca!!

BDSS je skupina, ki jo vodi bivši režiser Stinga in skupine The Police Miles Copland. V svojih vrstah ima najboljše plesalke orintalskega plesa kot so Rachel Brice, Petite Jamilla, Sabah.... in del te skupine je sedaj tudi Manca Pavli, ki je prva Slovenka in druga Evropejka, ki ji je uspelo s svojim plesom navdušiti komisijo na avdiciji.

Bellydance Superstars 2009



In kdo je Manca?
Manca je svojo plesno pot začela pred..... leti v plesni šoli.... Svojo izobrazbo v klasičnem orientalskem plesu je nadgrajevala z učenjem pri učiteljicah tako v Sloveniji, kot v tujini -
Sabuhi Shahnaz, Heleni Eriksen, Špeli Stramšek, Evi Stramšek, Maši Kagao-Knez, Petite Jamilli, Vesni Jevšenak, Ujwalu Bhole (joga) ...
Glede na njeno radovedno naravo in željo po več, je kmalu ugotovila, da ji je klasični orintalski ples dal vse kar je želela in da je čas za stopničko više. Ko je na spletu videla nastop Rachel Brice si je rekla "Ja to je to, to hočem!!" , je svoje znanje dopolnila z učenjem tribal stilom orientalskega plesa. Želja po učenju jo je seveda peljala v tujino, kjer si je nabirala znanje in izkušnje. Njene učiteljice so bile
Miri Betz, Frederique, Zoe Jakes, Ariellah Alfalo.....

Toda njena največja inspiracija, vzornica, učiteljica in nenazadnje tudi prijateljica je Rachel Brice ena izmed najboljših, če ne celo najboljša plesalka tribal stila na svetu, ki nas je letos na Mančino povabilo, počastila s svojim obiskom. Zadnji 2 leti je Manca občasno tudi njena asistentka na mednarodnih delavnicah po celem svetu in le vprašanje časa je bilo, kdaj bo njeno ime na plakatih BDSS.


V sezoni 2008-09 je pripravila veliko predstavo Oriental under construction, ki je bila popolnoma razprodana v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, in kljub dodatni uprizoritvi ni mogla potešiti vseh navdušencev, saj so tudi te karte pošle v enem samem tednu. V predstavi so se prepletali klasični oriental stil plesa z novim tribal stilom, ki ju je umetnica odlično vkomponirala v zgodbo o povezovanju in evoluciji plesnih stilov.

Ima veliko načrtov, projektov.... le upamo lahko, da bo tako talentirana umetnica ostala vsaj še nekaj česa v naši državi.





Manca je indigo otrok (to je moje mnenje), o tem ni dvoma... in v plesu je njena stara duša našla stik z mladim, nemirnim umom; v njeno dušo se počasi seli mir, pri čemer ji pomaga vsakodnevna vadba joge in ukvarjanje z duhovnim aspektom njenega bivanja. Zaveda se, da ples veliko da a tudi zahteva svojo ceno. Ni le učiteljica plesa, korakov, gibov.... pri vadbi te popelje do meje zmožnosti.... nato pa te z nasmehom in spodbudo pelje čez mejo in ti pokaže in dokaže, da zmoreš več. Ni le umetnica ampak tudi kretorka idej, ki ugledajo luč na odru ali pa zaživijo v njenih učenkah. Je inspiracija, ki ti da krila, ko to potrebuješ, je svetovljanka, ki rada pride domov... je odlična študentka FF, ... Kaj naj rečem, .....presežniki so ji pač pisani na kožo.


Vir...


P.S. Za vse tiste, ki sprašujete, kje je članek o Rachel Brice v Sloveniji - TUKAJ... Delavnica, Pogovor



Trenutno stanje duha: sooooo proud


Closure..... Zaključek

"Zadnjič sem se pogovarjala s kolegico, ki mi je obudila davni spomin na mojo zadnjo simpatijo (beri traparijo). Danes se nasmehnem, toda z grenkobo, pa ne zato, ker bi me bolela neuslišana ljubezen, ampak zaradi sramu... sramu nad svojo naivnostjo, zaupljivostjo in ker sem tako gladko utišala moj notranji glas. C c c c c  Serafinca, pa zakaj se ne poslušaš? Ma ja no sej bom drugič bolj pazila. Je pa res, da imam več sreče kot pameti tako, da hvala moj Angel Varuh, lahko bi pa res prišla skupaj in....grozno, bilo bi še hujše kot je dejansko bilo. Sedaj sem jokcala kako mi je hudo, a seveda ko pride razum in ko svojemu notranjemu glasku končno daš besedo, mi je vse jasno in se samo zahvaljujem višjim silam, da so me obvarovale pred tem človekom.

Pa zakaj sem taka.... eeeeeee miška moja zaradi tega, ker si tako lačna ljubezni, da čist vse "kupiš", tudi največje buče od butastega kmeta. Evo to je odgovor!!!!!

 Hja in zaradi laži nekih brezveznjakov se rodi nezaupanje. Kako hecno, morda pa ravno tistim pravim ne zaupamo, tistim ničvrednežem pa verjamemo vsako "rošco", ki nam jo posadi...."

BLA, BLA, BLA....evo to je moje nedavno neko bentenje.... ZOPET ane. A sem poslušala svojo intuicijo ter počakala z objavo, slutila sem, da je to mlatenje prazne slame, da to ni to, toda.... tisto pravo še nisem odkrila. Nato pa sem se nekaj tednov kasneje o tem pogovarjala z Miškom. Podal mi je svoj pogled.... pogled zrelega moškega, ki je dal že veliko skozi  in brez dlake na jeziku pove svoje mnenje. In po tem pogovoru sem..... hmmmm mogoče bi lahko rekla, da sem za eno mrvico bolj odrasla?!

Sedaj je ta slika taka:
"Tigrčku sem vse verjela, ker sem se zavestno odločila za to, pa naj bo še tako neumno....vem, da sem zavestno zatrla svoj notranji glas. Zakaj? Ker je svet tako poln predsodkov in ker sem jaz tako polna le-teh, da sem si rekla Serafinca.... preteklost je mrtva in prihodnost je negotova, edino kar je resnično je tukaj in zdaj. Daj človeku priložnost, da se izkaže in dokaže tak kakršen je, verjemu mu tisto kar reče, saj ni naredil nič takega, da mu ne bi verjela. In sem verjela.... in sem mu dala popolnoma nepopisan list papirja ter s tem priložnost, da začne na novo, da lahko ob meni postane človek kakršen želi biti.... Logično, da nekdo ki temu ni dorasel to izrabi...logiočno, saj je to nekaj povsem neobičajnega in logično, da priložnost naredi tatu. OK.... štekam. On je potreboval egotrip, jaz pa iluzijo ljubezni.... vsak je dobil svoje....pika.

Nato seveda pride samodestruktivni napad.... tisti Zakaj sem tako naivna? Zakaj sem... Zakaj Jaz.... v tej zgodbi JAZ nisem naredila napake, tirej tile Zakaj-i odpadejo, ker so popolnoma nepotrebni.

Mišek, pa mi je dodal še en pogled.... Poglej, če je poleg svoje ženske imel še tebe, torej si ti nekaj tako posebnega, da si speljala njegovo pozornost, misli.... bodi ponosna na to. In ja ... zakaj pa ne, sem ponosna in se smejem sama sebi za vsako solzico."

Evo to je to, končno sem dobila svoj zaključek, zaprla knjigo z njegovim imenom, dala sem jo na oddaljeno polico, na njej se bo nabiral prah in stric Čas jo bo nekoč preglodal in ne bo več obstajala. Nasmeh mi že nekaj dni ne gre iz obraza..... tako svobodno in tako trapasto srečno se počutim :o))))(Hvala Mišek.....čeprav resnice včasih ni lahko poslušati, sam ti hvaležna za tvoj čas.)





Trenutno stanje duha: Življenje je tako lepo, a ne :o)))))


Pride ženska k zdravniku..... ali čustvena centrifuga (moje mnenje!)

{ 13:10, 30. 06. 2009 } { Posted in V branje } { 2 komentarji } { Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
V soboto ob 3:02 se končala z branjem Kluuna.... do danes sem zbirala besede in čakala, da se prah v mojem umu in srcu poleže, da bom lahko kaj napisala.
Najprej sem bila šokirana, nato jezna nanj, nato na zdravnike, nato nanjo, nato na lubico, nato... sem se prašala, zakaj se sploh jezim. Nato.... solze, solze,.... nato mir.
Že dolgo nisem doživela kaj takega.
Poistovetila sem se z Ross, ona mi je blizu... našla sem se v njej, njena koža mi je domača.
Hmmm kaj sem se naučia iz nje....mislim, da se nisem naučila dovolj in jo bom ponovno prebrala, toda v tem treutku to, da je ljubezen..... energija, ki jo lahko daješ več ljudem in ne samo enemu.... to, da je ljubezen in odgovornost.... da, moraš nekoga spustiti na svobodo, da se ti vrača, drugače pobegne.... to, da ti denar lahko kupi kvaliteto življenja v takih situacijah.... ma veliko je tega, toda to je nekako... a veste pred mano lepo pogrnjeno, to je nekako dojemam z razumom nisem pa še dojela s srcem in dušo.

Ma kako fajn knjiga....sem si jo kar kupila in pridno barvala  stavke, ki so mi všeč.
Moj najljubši odlomek vam bom napisala kasneje, ko pridem domov.



Trenutno stanje duha: .... ne smem a vem, da lahko.....


Intuicija, podzavest, angel varuh ali pa morda .... čisti mazohizem

Tisti, ki me poznajo vedo, da sem res en hecen primerek od ženske. Radovedna do skrajnosti, jezikava, da me je strah letenja in da imam probleme z moškimi.... (pa še mnogo tega bi se našlo). Ja zopet smo tam.... ma bolj posredno pravzaprav.

Jest zdej neki ne štekam..... ko se mi zgodi kaj lepega, ko mi nekdo izkaže čustva..... se najprej postavim v "obrambno pozicijo"potem, ko vidim, da tip ne grize se popolnoma stopim in nato z enim samim zamahom, kot peščeno mandalo, vse uničim????!!!! Aaaaaaaaammmmmmm.... in to se mi je predkratkim ponovno zgodilo. No ja saj ne, da je karkoli fino v vsej situaciji toda, če bi..... no ja saj je bolje tako, ampak..... zakaj za hudiča delam to. Ko je nekaj super fajn ali to uničim jaz ali pa nekdo drug.... a ne morem uživat v lepih stvareh? Mislim, da nisem vredna??? Ali pa sem res mazohistka in uživam v trpljenju, lastni bolečini???

WTF.... res ne vem zakaj to delam.

Je pa še nekaj.... s časoma se ponavadi.... no zmeraj, če sem iskrena.... izkaže, da je bila to ena izmed boljših potez oz. odločitev. Hmmm zdej pa ne vem, ali moja podzavest tak ven udari in naredi tisto kar je dobro zame, morda angel varuh prišepne tisto neumnost, intuitivno naredim bedarijo..... ali pa je pač le užitek v bolečini???

Sem edina v tem početju???

Hmja, ne dvomim, da boste dali kake analize, mnenja itd. Se prav veselim, morda pa vendarle najdem odgovor.





Trenutno stanje duha: patetico - druga


Totalno zaljubljena v.....

v glas tegale mulota. Kurt Nilsen.... pa kaj naj rečem... Norvežan (a je treba še kaj druzga napisat al kaj ), ki zelo zanimivo poje oz. ima tak glas, ki paše mojim ušesom. Odkrili so ga na oddaji World Idol.

In moja najljubša pesem  je.... Alleluja, ki ga poje s sotekmovalci (se mi zdi), on je zadnji, ki poje besedilo (tam pri 2:00 začne peti on). Mislim, da me bosta sodelavca zabrisala iz pisarne, ker ga vrtim že cel teden non stop .

Allelujah



No tole je pa njegov posnetek iz avdicije.... ja kolk je... tako.... ma ne vem... sproščen in hkrati samozavesten ampak je čutit ščepec treme ali pa strahu.....srčana kombinacija.




Za roj. dan mi lahko kdo kupi njegov CD.... bom very happy baby.


Trenutno stanje duha: ... allelujah....


Cicely is not a town,... it's a state of mind

Ta citat sem nekje ujela med surfarnjem po netu, že davno davno...nimam pojma na katerem forumu, ali pa je kak zagret fan tole izumil, toda Serafina je popolnoma zasvojena s to nadaljevanko.
Saj se spomnite Eda, Chrisa, Shelly, dr. Flaishmana.... (ja itak da imam vse sezone na DVD.ju, thaaaaaaaaa :o))

Hmmm najraje bi bila....Merylin....njena skuliranost in tisti zgovoren molk...carica.
Najraje bi bila v družbi Ruth-Ann...aaaaaaaaahhh polna življenskih izkušenj, modrosti in vedno je našla srečo v majhnih stvareh.
Uf Chris...njami.... what can I say.... umetnik, filozof, pa dolgi laski... lahk le sanjam a ne.
Ed...ah mala nežna dušica, ki je vedel več kot je povedal.
Adam... to je pa moj... ma kaj vem, njemu sem se lahk skoz smejala, sarkastični humer mi je najljubši.

Obožujem to malo skupnost, še bolj pa naravo, pa tisto malo kočico ob jezeru in severni sij in sneg ...in...in...
Ja Cicely je le stanje duha,, vsak karakter je imel posebno vligo in zanimivo je to, kako skozi lastno odraščanje oz. čustvena stanja do karakterjev razviješ popolnoma drugačen odnos. Npr. danes mi je nekdo blazno kul, medtem ko ga takrat, ko je serija prišla na ekrane, sploh nisem opazila.

Lahko bi rekla, da je gledanje teh epizod nekaj takega kot branje Malega princa, iste besede imajo vedno znova nov pomen.

Kadarkoli sem v stresu, si zavrtim nekaj delov, pa je takoj bolje.

Uvodna špica



Aurora



...konec....My town
ok lahko se postavim na glavo ampak zadnjih 5 minut zadnje epizode vam na žalost ne morem pokazat (pravice pa to), toda kdor ima možnost... serija se zakluči s prečudovito pesmojo My town (Iris DeMent) in odlično montažo kadrov...pogreje srce, dušo in nekako te pomiri... mogoče nekje, nekoč bo Maggy plesala s Chrisom in čutila.... mir, spokojnost...
'Tranquility Base' - Last scenes of Northern Exposure



najdla, najdla... no je bolj sab posnetek toda bolje to kot nič :o)


Trenutno stanje duha: love you .....Cicely


6/6 potunkana od Zuzu

No pa se pejmo igrat. Najprej moram napisati, da nimam 6 map, zato sem potegnila ven 3 slikice, kii so v interakciji s telimi šesticami, 12, 36 in 66. Moram priznati, da sem se kar namučila, da sem poiskala kje so tele slikce objavljene, je bilo pa zabavno brskati tako po arhivu, kot po spominih.

Pa pojdimo lepo po vrsti 12 (6+6)
Dragi moji, lahko me sezujete, toda nimam pojma kje sem objavila tole slikico, če sem jo, lahko je le del mojega arhiva. Sem brskala in brskala, pa ni šlo. Našla pa sem tole pesem, ki mi je kul... SEBI.



druga je 6x6, torej 36
Hmm tele se pa dobro spomnim.... bil je dan, no pravzaprav noč, besede so kar same prihajale na tipke. Če sem iskrena se sploh ne spomnim kdaj je bila napisana, le..... ponovno sem se zavedla in bila je pred mano, nekaj kozmetičnih popravkov in veselo v objavo. MOŠKI.....KJE JE TVOJA DUŠA? Je kar malce dvignila prah. Bili so zelooooooooooooo dolgi komentarji, še ti Zuzu si se razpisala. Ja iz nekaterih komentarjev, bi lahko nastal čisto svoj zapis.
Toda ni bil moj namen, da sprožim še eno bitko v vojni med ženskami in moškim, hotela sem le, da.... da se moški začnejo zavedati, da so oni za nas .... DUŠA!



in še tretja 66.
Nežen.... tak, ki ustavi čas, vsemogočen... poln upanja... POLJUB.... po katerem si vedni želiš še enega in še enge in še enega in še enega..... do konca večnosti. Tale slikica bi morala biti v tem zapisu, toda usoda je hotela drugače in sem uporabila drugo, tale pa je ostala v arhivu. Še danes, po več kot desetletju.... vidim njegov nasmeh, pod blazinicami čutim njegovo mehko, gladko kožo.... nežni, krhki poljubi, ki so se stopnjevali v neizmerno strast... sprehod z roko v roki... takooooo srečna, takoooooo zaljubljena..... nebo in morje sta postala eno,... samo za naju. O bog, kakšna lepota trenutka, kako lepo je bilo moje srce, kako kristalne misli, kako sončen nasmeh.....



A veste kaj me je pa vedno zanimalo?! Kaj si mislijo moški, ko berejo take zapise, te  no ja osladne zapise nekega trenutka. Morda si rečejo "Jao kakšna osladna ženska"... ali le zamahnejo z roko.... ali pa morda naslednjič, ko delijo poljub, pomislijo "Le kako ga doživlja ona? Morda tako čutno kot Serafinca?!"Ja to me pa res zanima.


Trenutno stanje duha: ... zaspančkano, mehko...


I am mad as hell and I am not gona take it any more!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

{ 22:43, 19. 02. 2009 } { Posted in Spontano } { 5 komentarji } { Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Ja takole se počuti Serafinca, ko ji poči film.... prinese si kartonasto škatlo v pisarno in zelo resano razmišlja, da bi vse skupaj vrgla iz predalov v škatlo in odšla domov, odpoved bi ostala na mizi.

Včasih res tako popizdim kot le kaj. En kup odgovornosti, za katero je plačan nekdo drug, oddelam jih jest pa ko bi imela vsaj mir pri tem neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee...... je treba se še skoz neki vtikat zraven, če je pa kaj narobe sem pa itak jest kriva..... in za kakšen DROBIŽ!!!!???. In po tem kuham mulo in trmarim sama v sebi.... matr si nisem mogla pomagat, res ne. Celo vojno sem bila v sebi, rezultat tega pa je ena neprespana noč..... ja tako se zgodi, če greš z jezo v srcu v posteljo. Cela jeba vam rečem.



No tako sem se počutila v sredo, ko sem iz dna duše z vsem mojim bitjem zasovražila okolje v katerem delam, zasovražila sem moje delo..... tako polna sovraštva še nisem bila. Ne morem verjeti, kako lahko ena sama oseba zjebe cel sistem in to na tako hinavski, zahrbten in strupen način, da mi gre na bruhanje. Tisti dnevi, ko sem rada hodila v službo se mi zdi kot oddaljen, skoraj nemogoč spomin, takoooo daleeeeeeeeeeeeeeččč.

Skušam piskati svetle trenutke toda, ko ti direktorica reče, da zadnje čase ne sliši več smeha iz naše pisarne..... ja takrat se lahko zamisliš, toda ali mislite da je ukrepala??? Ja seveda po moje tud.

Jaooo pa kaj mi je tega treba????

No sej sem kar lepo napisala a ne, ni tko grozno jeznega tukej, toda verjemite včeraj tudi tisti, ki me dobro poznajo niso vedeli ali se hecam ali je situacije res tako resna, po moje nočejo vedet, da imam tudi tako plat duše..... sam veste, tudi jaz imam zelo temno stran.... jo bolj malokrat pokažem, ampak je tukaj....


Trenutno stanje duha: .... ma ne vem


Malo tu malo tam

Evo že kar nekaj časa nisem nič napisala, pa se vam malce javim.
Ni bilo navdiha, če sem prav poštena, enostavno se mi ni dalo ukvarjati z drugimi ker sem imela dovolj opraviti s seboj.
Pred dvema tednoma sem imela še eno operacijo in zopet nekaj dni bivakirala v bolnici. Pa kaj naj vam razlagama.... to da sem prišla iz operacijske tako podpluta, kot da me pretepali, pa da sem vas skorak zapustila, hja nikakor me niso mogli zbuditi, pa da so me pri intubiranju tako po grlu popraskali, da sem bila 5 dni brez glasu.... no sem preživela, kaj čem jamrat.

Sem pa šla na odlično predstavo ORIENT UNDER CONSTRUCTION tik pred operacijo, je cool imeti tako "prtljago" sabo, ko si med smrčečimi sobolnicami in cele noči ne veš kaj bi sam s sabo. Predstava je bila beyooooooooooooooooooooond super in iščem "žrtve", ki bi šle z menoj na ponovitev 20. februarja, če je kdo za naj se mi čimprej javi, da pri Manci kupim karte.



Sem pa prvi dan, ko sem že lahko takole po svetu hodila, odšla na kafe v neko gostilnico in v vsej svoji bolečini, frustraciji in vsesplošni slabi volji na hrbtno stran miloščine, ki ji pri nas rečejo plača, napisala eno stran gneva. Pravzaprav je bila pri vsem mojem počutju kaplja čez rob kolumna Varje Kališnik-Leto, vredno suheha zlata, ki je bila objavljena v prilogi Dela, Polet v mesecu januarju.

Tole sem napisala:
Sodelavec mi je prinesel v branje tole kolumno. V njej so stavki : "Postanite kot feniks, zrastite iz svojega pepela v novih barvah, v novi obliki in vsebini....Če se boste predali spremembam, vas bo podprlo vse stvarstvo.....Sami nadzorujemo svoje življenje, sami ustvarjamo svojo prihodnost...." WHAT A PEACE OF CRAP!!! Za znoret.
Kamorkoli se obrnem me spremljajo stavki ala "The secret", budistični nauki, zen modrosti v novih oblekcah....Ampak... dajte no, bodimo realni. Bi pustili vse za seboj, pustili službo samo, da bi "izpolnili svoje poslanstvo", nad vami hipoteka, za vami 3-je malih lačnih ust, pred vami pa mož brez službe.... !!??? I DON'T THINK SOOOOOOOOOOOOOOOOOOO!!!!!
Marsikateri "feniks" je ostal v pepelnatem stanju. Veste "staro" življenje je najlažje zavreči, če ga sploh nimaš... če nimaš česa izgubiti se je najlažje iti "feniksa".
Me prav zanima ali avtorici tiste kolumne kaj manjka? Jaz še nisem slišala za nobenega reveža, ki živi iz rok v usta, da bi prav veselo delil duhovne modrosti o rasti, izpolnjevanju...
Ste mogoče pomislili, zakaj za vraga se je v zadnjih nekaj letih pojavilo toliko knjig, člankov, internetnih vsebin....ala "The secret"? Je pravi čas? Je "univerzum" dal znak?... Ali pa je vse skupaj le manipulacija? IN če je.... zakaj ravno zdaj? Se mi zdi, da je stavek "Boga bo poskrbel" zamenjal stavej "Univerzum bo poskrbel". Ko je Cerkev začela tako očitno razpadati je ljudstvo potrebolvalo novega odrešenika, novo UPANJE.
Najprej Opus Dei, nato Da Vicijeva šifra in nato The secret.
Pa nisem prav nič drugačna od vas, sem Miklavžu naročila, da mi prinese knjigo... in mi jo tudi je, tako da sedaj lepo prebiram Menih, ki je prodal svojega ferarija. V njej je vsa "novodobna duhovnost" odlično zložena, zmiksana v en prikupen koktajl za novodobnega "feniksa", ki ne pozna strahu, ki je uspešen, ki mu nič ne manjka, se razume z vsemi, optimizem je njegovo drugo ime, sledi svojemu srcu in je sploh..... super. Riiiiiiiiiiiiiiiiiiight.... in koliko takih ljudi poznate??? Enega?? Res!?
Me pa prav zanima kako bo Univerzum poskrbel za 50.000 pravkar odpuščenih? Me prav zanima ali si kakšen "feniks" želi biti premalo plačani, izkoriščani delavec na gradbišču....nobeden??!! adejte ga lomnt.... ampak stavbe pa kljub temu morajo biti zgrajene. Si kdo želi biti neplačana delavka v Beti?? Sem prepričana, da ne.
Torej kako Univerzum ZARES deluje in predvsem ZA KOGA?

Kaj pa vem, nobena juha se ne sne tako vroča kot se skuha, ampak.....
No ja kaorkoli že, nič novega pri Serafini, še vedno dela, še vedno pleše (čeprav priznam, da imam malce krizice), še vedno samska....


Trenutno stanje duha: nič novega


V spomin.... prijatelju, šarmerju, intelektualcu....

Ja že dolgo nisem nič napisala.... ni časa, bi najraje rekla, toda vem, da se čas vedno najde, če je le volja.... torej ni volje.

Bil je..... zelo zanimiv tip, preprost, inteligenten, očarljiv....predvsem pa svoboden. Spominjam se, kako globoko smo se lahko pogovarjali o filozofskih temah, kako ni delal drame, kako je vedno povedal svoje mnenje, tudi če je bilo to mnenje popolnoma drugačno od mnenj drugih.
Hmmm enkrat se je zvečer odločil, da bo pač šel nekam na kavo.... z letalom. Pa nas je prosil naj na listek napišemo eno izmed glavnih mest v Evropi in ga damo v kapo. Povlekel je listek ven, na njem je pisalo Skopje (se mi zdi).... drug dan je prišel na pijačo va "bazo 20" in v potnem listu je bila štempiljka z meje in datumom prejšnjega dne. Hja je pač šel na kafe v Skopje.... ja super a ne.

In bil je še iz "ta stare šole".... se mi zdi, da smo bili v Laškem.... (ah moj spomin), ko smo se s klapo sprehajali po mestu in je izmaknil vrtnico s poročnega šopka na avtomobilu in jo podaril moji sestri. Meni je bilo to do skrajnosti romantično. Pa kje so še taki tipi.... NIKJER, ker nimajo j...

Joj pa zgodovino je poznal.... večkrat sem mu rekla zakaj ni šel študirat bi lahko učil zgodovino, saj zna odlično podajati znanje. Pa je le zamajhnil z roko in mi rekel Zakaj??? Nimam želje, ne ambicij.... všeč mi je življenje, ki ga živim in to je to. Takrat ga nisem razumela, njegove besede sem začela razumevati, ko sem se začela ukvarjati sama s sabo, z duhovnostjo....

Kaj naj rečem.... ne morem dojeti, da te ni, da si bil le 4 leta starejši od mene..... kako bom pogrešala pogovore s tabo. Čeprav se zadnje čase nismo videli, toda všeč mi je bila misel, da si tam, da se lahko še zmeraj vsedeva na en "bambus", da mi boš razlagal filozofijo marksizma, da bom poslušala razlago kako se vrti svet, zakaj je tako kot je.... Toda čutim, da si še vedno prisoten.... zelo prisoten. Želim si, da bi imela več časa.

Šušti bodi lepo tam kjer si.




Ta komad me vedno spominja nan, pa ne vem zakaj, mogoče se mi zdi en tak Don Juan.... kaj pa vem.


Trenutno stanje duha: ... pa ne vem, pač sem kaj pa drugega


"....bo baba huda če me nau kuj nazaj..." ali IRONIJA življenja

{ 10:19, 28. 10. 2008 } { Posted in Mislim - torej sem } { 11 komentarji } { Stalna povezava } { Obvesti prijatelja o tem sporočilu }
Ha ha ha misleeeeeeeeeem kako se vse v življenju obrne. No včeraj je BR šla k zobarju in tam sreča enega izmed mojih bivših. Tale je bil edini, ki je bil kar cool, mogoče bi se še navadila nanj, ampak gospodu nekaj ni pasalo oz. je imel posladek on the side. No prav tud uredu. No pa mi je nekoč kasneje potožil, da sem bila preveč resna...?!  jest???? No mogoče sem res hotel več, ker me pač zanima veliko stvari in sem stalno v pogonu... No kakorkoli že, gospodu se je zelo mudilo in prijavu tistile stavek v naslovu.... mislem WTF....
Pa niti ni edini, tudi en drug moj kolega je čisto paničen, če bi se slučajno zadržal na kavici. V dobi GSM aparatov je res težko poklicat in povedat kako pa kaj, če se je že treba raportirat.
Ej štekam, da deklico skrbi ampak tole pa že meji na posesivnost.

Pa folk dejte no mal dihat in drugemu pustiti dihat!!!

Sem pa razmišljala, da so deklice tako nesamozavestne in svojim moškim tako malo oz. nič ne zaupajo, da jih hočejo imeti stalno pod nadzorom, kje si, pa s kom si, pa kaj delaš.... pismu, mene mami, ki ima edina pravico (mi je pač dala življenje), da me vse to sprašuje.... sicer to še zdaleč ne pomeni, da ji tudi odgovorim, pa vendarle....

Drage vezane dame in dragi vezani gospodje dajte mi lepo prosim povedat al' je to normalno al' to pač tko rata....????? Če se spomnim tistih časov, ko sem bila vezana.... pa briga me s kom si in kaj delaš.... ti pač zaupam, če me bo pa slučajno skrbelo te pa pokličem    sam tolk da preverim, če si še živ... in to je to. Ko sva pa skupaj sva pa skupaj.

A je treba bit ena posesivna tečna babnica, da dobiš tipa? A tipom slučajno to paše?

Dajte mi no tole pojasnit, ker očitno men neki ni najbolj jasno.

Aja kje je tukaj ironija???!!! Ironija je v tem, da so meni večkrat očitali, da sem preresna.... zdaj se jim pa lahko le nasmejem.... očitno premalo a ne.


Trenutno stanje duha: .... očitno sem z lune????


{ Prejšnja stran } { Stran 1 od 6 } { Naslednja stran }
Kaisa.eDnevnik.si

O meni

Zapeljiva, samosvoja, nežna, vsekakor...... muc(k)asta.
Candy (Iggy Pop)

I've had a hole in my heart for so long,
I've learned to fake it and just smile along.
Down on the street those men are all the same,
I need a love, not games!

Not games!!!!


Moje povezave

Domov
Osebna stran
Arhiv sporočil
Sporočila mojih prijateljev
Foto album



site statistics

Kategorije

Bleep
Brez komentarja
Mislim - torej sem
Spontano
V branje
V mojem peskovniku
V verzih
Vroce zgodbe

Nova sporočila

Zapuščam e-Dnevnik
Kdor nima v glavi ima pa v nogah
Danny once toooooooo many
Serafina se je potapljala
Slovenka v skupini Bellydance Superstars
Closure..... Zaključek
Pride ženska k zdravniku..... ali čustvena centrifuga (moje mnenje!)
Intuicija, podzavest, angel varuh ali pa morda .... čisti mazohizem
Totalno zaljubljena v.....
Cicely is not a town,... it's a state of mind



Moji prijatelji

mv
Lucija07
bonbonhaiku
eUssatka
Asinya
sheehs
shia
svetloba
Saska
Chatnoir
HerrC
thorin
FerroMonaDe
skyline
roxa
CJC
klotilda
sweetnightmare
rega
iskrca
maiiculica
skalaprava
alesmaister
brokenwords
igralec
razgaljena
sandra
mastadzoni
jasmin01
ptjeln
zalcy
OdseviNeba
lordd
salamandrina
blaze
bica
OrientalskaPlesalka
Greatatlash
noone
tedi
laana
Mehanizmi
crazyLIKEme
vid
brjav8
vopc
agapetos
zuzzu68
orhideja
mandarina
sailor565
drsalka
Dotik
masreya
minerva
andrejm
erasmus
dina
abuu
manicnipoet
Ustvarjalnost
neponovljiva
zadrog
sime
najinapot

Zanimive strani

Nenya
Budistični tempelj v Sloveniji
Živa center
Biti ženska
Bandy
Temari
Zanimivo in vroče
Kisla Glista
Blogos
Bioritem
Kia Ora
Statistika
Orientalska Plesalka
Smeh, solze in žlica vegete
Astro joga
TED - Ideas worth spreading
Mala Pika




Število zadetkov: 545306

eDi

Drugi svet - slovenski blogerski casopis




si.blogs
SloBlogi.net
Bloger.si

Avtor vsebine tega eDnevnika je Kaisa.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik