 |  |
|
|
Odpri svoj eDnevnik Na prvo stran Naključni eDnevnik Nadzorna soba Celje.info / Kozjansko.info |
gemanov edNEvnik | ||
Knjiga gostov(Čestitaj inu pozdravi:) Admin(ir)amJutubni gemanovskiYT K.infoObrazobukla  Rah10i |
Visoke grede - Pod vrbco
14:05, 18/04/2013
.. Objavljeno v Eko
.. 7 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Nekaj visokih gredic po fazah:          E.T.O.R. še živi
00:11, 23/02/2013
.. Objavljeno v Shenkursko
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Bil je čas, pisalo se je prejšnje stoletje, ko se je en B. iz preksosednje fare odločil za gostinski poskus v 3230. Dognal je, da v kraju, ki se bahavo naziva mesto in hvali še s čem drugim, ni ponudbe lokala z recimo rock-kavarniškimi vsebinami (še dandanes ga ni, vmesni poskusi pa so se klavrno končali). Par grešnih duš se je dejansko zbiralo v barčku, katerega polna kratica je bila E.T.O.R. d.u.d. oz. na polno Einsteinova Teorija O Relativnosti društvo umetniških duš. V nedrih "boštevca" oz. "poštejajeka" oz. kasneje "paba" je bil tudi klavir, ki ni služil zgolj za okras. Redni visélci so si lahko omislili celo kupico s svojim imenom (ki je vsebovala kakšen deci manj, kot gre tekočine v običajen krigl, cenovala pa je seveda enako:), poleg blagozvočne ušesne masaže pa se je najemnik potrudil za kakšno manjše dogajanje v takrat povsem mrtvem 3230. Žal se B. pri upoštevanju Gaussove krivulje uštel, da so lahko v 3230 specifične eksternalije v smislu mentalne puščave, ki bi jo moral obravnavati kot konstanto, saj obiskovalcev ni bilo na pretek. Nekako so ga reševali njegovi sokrajani iz 3240, ki so se ustavili pri njem, ko so se vračali iz zahodne smeri. B., ki je umel skladati zanimive misli - aforizme, se je domislil, da bi situacijo rešil z balkansko zabavo. In res, prišli so obiskovalci, pa ne z Balkana, ampak kleni domači bojevniki, ki so se zanimali tudi za notranjo ureditev prostorov in preizkusili svoje domislice v praksi. Nekaj dogodkov tovrstnega žanra je še bilo, a se je stara klientela počutila nekako izdano, nova pa tudi ni bila sentimentalna, čeprav se je za kratek čas zdelo, da bo to-to. Po obiskih organov represije je moral svoje balkanoljubne goste razočarati in tako je na drugi strani točilnega pulta imel čedalje manj družbe. Izpred lokala je izginila njegova diana (vrsta avta za hipije, op.:), izginila je tudi njegova punca - sodelavka in čez čas smo se pričeli dobivati pri Jerneju Andreju ... Kot kaže mi je uspelo priti na njegovo sled!  Mladina čisti celjske ulice
22:02, 22/02/2013
.. Objavljeno v Zdravo-Zmuro
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Zadeva spada v sklop starih zapisov o Trizvezdičnem @Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmanaNaneslo je, da bom v petek (21.12!) gostoval pri Ž-ju v radioceljski oddaji, kjer gostje poskrbijo za štiri štikle in vržejo žogico naslednjemu. Eko vizionarji pod Bočem
12:01, 16/09/2012
.. Objavljeno v Eko
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Le eno železniško postajo od zadnjega tovrstnega postajališča v moji domicilni šentjurski občini v smeri Maribora se v Poljčanah odvija zanimiva zgodba z ekološkim predznakom, ki je v naših krajih (še) ne poznamo kaj prida.
Razvojni center narave ni zgolj stavba V središču mlade občine so lani odprli Razvojni center narave z glavnim ciljem povezati naravno in kulturno dediščino, ki jo premorejo v izobilju, vse skupaj pa prerašča v izjemno zanimivo zgodbo o uspehu. Pri vsem skupaj gre za sklop projektov, ki se medsebojno navezujejo in že dajejo dodano vrednost v domačem okolju. Doslej so izpeljali gradnjo rastlinskih čistilnih naprav, obnovili nekaj objektov, odprli dva učna poligona in kar 10 učnih poti, v bližnji prihodnosti pa bodo odprli še dva informacijska centra, uspešno deluje tržnica lokalnih pridelkov in še bi lahko naštevali! Spletni multimedijski portal ucilnicavnaravi.si je osrednja predstavitvena točka projekta Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj. Vizija za posnemati V Poljčanah se lahko pohvalijo, da so bili med prvimi, ki so se lotili tovrstnih projektov, kot svojo prednost - ponekod vidijo v tem slabost … - pa štejejo, da je kar 60 % območja občine vključenih v režim Natura 2000. V prihodnje želijo postati učna občina, v spodbudo pa jim gre izjemno zanimanje obiskovalcev, čeprav se aktivne promocije zares še niso niti lotili. Po zgledu avstrijskega Vulkanlanda, o čemer smo poročali junija, se na njihovem območju obeta tudi trajnostna regija, kamor se želi vključiti že več kot 10 okoliških občin. Izobraževanje med glavnimi poudarki Eno od njihovih glavnih poslanstev je prenos znanja, ki ga ponujajo v avtentičnem okolju in z neposrednimi izkušnjami v naravi. Tako se obiskovalci na učnih poligonih praktično seznanjajo z okoljsko problematiko. Ekoremediacijski poligon, nedaleč od Studenic, v Modražah obsega pet hektarov površine z več kot 50 točkami zanimanja, podpira pa ga ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Tako so tam predstavljeni odsek struge vodotoka, obrežje vodotoka, porečje vodotoka, naravne mejice, del gozda, mokrišče, močvirno in suho travišče ter ribnik. Tam najdemo tudi celo vrsto ekosistemskih tehnologij, kot so: rastlinska čistilna naprava, vegetacijski pas za preprečevanje onesnaževanja iz kmetijskih površin, blažilna cona kot protiprašna bariera, demonstrativno polje s fitoremediacijsko zasaditvijo za čiščenje onesnaženih zemljin, kompostna greda, sonaravna večnamenska ureditev mlake, ... Ekoremediacije predstavljajo inovativen pogled k reševanju okoljskih problemov, kot je npr. onesnaženje vode ali tal. Mednarodne ambicije in stroka Učilnica v naravi ni samo lokalni oz. regionalni projekt, ampak jo njeni skrbniki želijo razviti na mednarodni ravni. To jim bo uspelo tudi s podporo Mednarodnega centra za ekoremediacije Filozofske fakultete Maribor, ki razvija nova znanja v praksi in jih prenaša med uporabnike. Koordinatorka projekta je ddr. Ana Vovk Korže, med partnerji pa najdemo tudi Razvojno agencijo Kozjansko. Samooskrbnost kot nov izziv
Na permakulturnem oz. samooskrbnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so k reševanju aktualnih okoljskih problemov in vprašanj pristopili na način, s katerim si lahko zlahka predstavljamo omejenost naravnih virov, obenem pa v živo vidimo načine, kako z njimi trajnostno ravnati.
Zametek ekovasi za premislek o porabi energije Najbolj očiten objekt na posestvu, ki kani nekoč postati ekovas, je nekakšen okrogel šotor – jurta, ki je sicer tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, ki s svojo izolacijo omogoča prebivanje v vseh letnih časih. Pomembno vlogo pri vsem skupaj ima vsa okolica, ki je bila premišljeno zasnovana po načelih permakulture. Na posestvu so prikazane naslednje zasaditve: travniški sadovnjak, gozdni vrt, njiva z mešano zasaditvijo in sadno-zelenjavni vrt. Z vsem skupaj skušajo simulirati, kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.
Permakulturna zasaditev gredic Za starejše obiskovalce so najbolj zanimive različne grede, saj znanje potem prenašajo na lastne parcele. Tako je moč preveriti grede najrazličnejših oblik in dimenzij - na ogled so tudi rešitve za balkone -, vodiči pa razložijo koncept njihove zasnove, ki je takšen, da si ga lahko omisli vsak. Pri vsem skupaj je zanimivo, da je s takimi gredami, ki rodijo polneje in kvalitetneje, tudi manj dela, rastline pa ne potrebujejo vsakodnevnega namakanja.
Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč.
Bralce teh vrstic vabim(o) na ekskurzijo na samooskrbni poligon, ki bo 22. septembra dopoldan. Odhod oz. odvoz izza šentjurskega kulturnega doma z lastnimi prevoznimi sredstvi bo ob 9. uri, če pa bo kdo želel priti neposredno na prizoršče, naj bo tam do 10. ure. Zaželene informativne prijave na bogdan.rahten@gmail.com. *Besedilo je bilo objavljeno v avgustovskih Šentjurskih novicah in nekoliko prilagojeno za blog Samooskrbni permakulturni učni poligon Dole pri Poljčanah
10:36, 25/06/2012
.. Objavljeno v Eko
.. 5 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Dober mesec sem prebil na zadevi iz naslova in bližnjem ekoremediacijskem poligonu.   Če ima kdo kakšno vpr., naj izvoli:) Knežjekamni palec gor
10:52, 11/05/2012
.. Objavljeno v Zdravo-Zmuro
.. 4 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Čokoladno morje  Strpnost in občutek za posel  Pohvala javnemu uslužbencu
13:46, 29/04/2012
.. Objavljeno v Svetobolj
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Pred dvema tednoma smo nedeljski sediščarji treh omizij v CE knjižnični kavarni, ki spada med najlepše kotičke v Trizvezdičnem, doživeli hladen tuš, saj nas je mlada postrežnica osorno odpravila z besedami, da so mize zaklenjene in to suho ponovila. Šlo je za predel, ki se nahaja pod milim nebom. Dobre pol ure prej je res padlo nekaj kapljic, vendar je bilo v času našega obiska že zvedreno. Med nami, razen enega vrtičkarja, ni bilo nikogar blizu njeni starosti. Zaradi omenjenega v prvem odstavku smo se odpravili drugam, kjer smo bili ustrezno sprejeti. Če ne bi šlo za lokal s posebno vsebino, tega morebiti ne bi počel; tudi zaradi določene izkušnje, povezane s posebnovsebinskim prizoriščem nekaj ulic stran, kjer je bila reakcija na nedopustne razmere med prireditvijo povsem drugačna. Torej, odločil sem se, da v upanju na izboljšanje uporabniške izkušnje obvestim naprej. Najprej sem pisal na storitev MOC Servis48, ki obljublja odgovore na zastavljana vprašanja v dveh dneh. Po 4 dneh neodziva sem povprašal, če lahko pričakujem odgovor, ki se je istega dne glasil, da to ne spada v njihov delokrog. Po argumentiranju, da so podobne tegobe že objavljali in da je MOC ustanoviteljica JZ v katerega kavarni smo bili, sem prejel e-naslov, kamor se naj obrnem in kar bi lahko prejel že v začetku. V manj kot eni uri je odgovoril direktor knjižnice Branko Goropevšek. V nekaj odstavkov dolgem sporočilu se je po preverjanju okoliščin opravičil za nastali položaj in pozval k ponovnemu obisku z besedami: "Upam, da nam v prihodnosti ponudite priložnost, da dokažemo, da so takšni neljubi dogodki le osamljen primer in nas še obiščete v naši prijetni kavarni." Vsekakor gesta, vredna hvale! Kavoznalec Matej R o skrivnostih rjavega napitka, ki jih Slovenci še ne obrajtamo
13:05, 27/04/2012
.. Objavljeno v Shenkursko
.. 1 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Pred nekaj leti je Matej Režek z domiselnimi kavnimi aranžmaji razveseljeval goste znanega šentjurskega kava bara. En dokazek sem svojčas shranjeval sem Svoje zanimanje o rjavem napitku je z leti, ki so ga ponesla po Sloveniji - trenutno vodi Terassa caffe v središču Kranja, le še poglabljal. Pohvali se lahko tudi z visokima priznanjema na gostinsko turističnem zboru v pripravi in postrežbi kave, na "lagru" pa ima številne ideje na temo kave. Pogovor z Mišelom Žerakom, mladinskim svetovnim smučarskim prvakom
23:59, 24/04/2012
.. Objavljeno v Shenkursko
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Ako je legenda 3230 telošvica potožil, da mu je žal, da je smučarska dejavnost v kraju upadla, položaj blaži mladi mož, o katerem bo, upam, še kaj slišati. Miha Iskra o štirih desetletjih fizkulturništva na vasi
08:18, 11/03/2012
.. Objavljeno v Shenkursko
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Športno organiziranje v Šentjurju ima več kot stoletno zgodovino, saj je bil šentjurski Sokol po dvoletnih pripravah ustanovljen leta 1909. Po drugi svetovni vojni se je leta 1947 razvilo Telesnovzgojno društvo Partizan, celotna dejavnost pa je dobila pravi polet nekaj let pozneje s prihodom prvega "fizkulturnika". Miha Iskra je med najzaslužnejšimi za celo paleto športnih dejavnosti in pridobitev, ki so desetletja cvetele na Šentjurskem, zanje pa je prejel kar nekaj priznanj. Po upokojitvi, ki je sovpadala s propadom lokalnih družbenopolitičnih struktur, so nanj, kot na mnoge druge, takorekoč pozabili. Tako je bilo tudi ob njegovi 80-letnici pred dobrima dvema letoma. Na prireditvi Športnik leta 2011 je pred kratkim prejel šele prvo priznanje v okviru lokalne skupnosti. Povezava k videopogovoru z legendo
 Utrinek s prve odbojkarske tekme na nekdanjem "črnem igrišču" na sedanjem parkirišču za kulturnim domom LH o ne tako učinkovitih učinkovitežihKolegovalec, znan tudi kot valdvestodv"e"jevec, je obiskal vzhodno cesarstvo in svoja opažanja delil pred mejdinčajna sonikamero { Prejšnja stran } { Stran 1 od 24 } { Naslednja stran } |
geman.eDnevnik.si Vsak dan je dar Stisni ga v dlan Izoblikuj ga kot znaš Res Nullius Dečko v belem Osebna stran Najnovejša sporočilaVisoke grede - Pod vrbcoE.T.O.R. še živi Mladina čisti celjske ulice @Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana Eko vizionarji pod Bočem Samooskrbni permakulturni učni poligon Dole pri Poljčanah Knežjekamni palec gor aRHIV SPOROČIL KategorijeBloshkoDogajajsko Eko Jz Konjichsko Prometne Shenkursko Svetobolj Zdravo-Zmuro FOTOBELEŽKEC13Lapsusi Moja malenkost Kaj so nekoč pisali o:Kozjanskem in ObsoteljuZapisi na nekdanjih lokalnih portalih Šentjurskem Šmarskem Rogaškem 
Število zadetkov: 628335 |
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-12 eDnevnik |
